TEŽKI ČASI #234: Judas Priest Family - gost Ian Hill (25. 8. 2021)

Judas Priest, povezani projekti in informacije iz prve roke
Ključne besede: Al Atkins, Fight, Glenn Tipton, Halford, Iced Earth, Judas Priest, KK's Priest, Racer X, Ian Hill, basist, intervju
V tematskem tednu na Radiu Bob, posvečenem legendarnim Judas Priest, smo tudi oddajo Težki časi pripravili v tem stilu - glasba iz različnih področij aktivnosti članov Judas Priest, popestrena z izseki ekskluzivnega intervjuja, ki smo ga opravili z edinim še preostalim originalnim članom v bandu, basistom Ianom Hillom.Posnetku celotnega pogovora lahko prisluhnete zgoraj, v slovenščini pa ga lahko v miru preberete spodaj ali pri naših prijateljih na spletnem metal časopisu Paranoid!GORJANEC: Pozdravljen, tukaj Gorjanec z Radia Bob. Dobrodošel.IAN: Zdravo. Kako si?GORJANEC: Odlično. Ti?IAN: Dobro, hvala.GORJANEC: Vesel sem, da se slišiva.IAN: Tudi jaz.GORJANEC: Ker nimava veliko časa, predlagam, da kar začneva.IAN: Vsekakor.GORJANEC: Začniva na samem začetku. Zgodba o Judas Priest sega daleč nazaj v prelomno leto 1970, kar pomeni, da ste prisotni že od samega začetka metal glasbe. Kar se tiče priljubljenosti, ste tako kot sam žanr tudi vi doživeli obdobja velikih vzponov in padcev. Kako si ti to doživljal?IAN: Heavy metal se ni zgodil čez noč. Razvijal se je več let, trajalo je okoli 10 let, da se je vse postavilo na svoje mesto. Za nas je bil ta trenutek, ko je vse našlo svoje mesto in smo postali definiran heavy metal band, album British Steel. Do takrat je bilo prisotnega vsega po malem. S tem albumom pa smo smer glasbe in podobo postavili na mesto. In na tem smo gradili vse do albuma Defenders of the Faith, ki je bil konec te linije. Potem smo se podali v bolj eksperimentalen album Turbo. Album je prinesel mešane odzive.Zgubili smo nekaj fanov, po drugi strani pa smo jih tudi veliko pridobili. Bil je nekoliko drugačen od tega, kar so ljudje pričakovali. Na ustaljeno pot smo se vrnili z albumom Ram it Down. Ta se je obrnil v tršo smer, ki jo je dokončno definiral album Painkiller, naš mejnik. Na žalost se je Rob nato odločil za samostojno pot. To, da nas je zapustil, je bil velik padec. 10 ali 11 let kasneje sva spoznala, da potrebujeva drug drugega, hehe. Ne samo glasbeno, ampak tudi osebno. Vsi smo pogrešali drug drugega. Nato pa se je leta 2004 Rob vrnil, kar nas je spet dvignilo. To leto smo imeli odlično turnejo Ozzfest po ZDA, ko se je Rob ponovno predstavil v bandu. Od takrat naprej nekako gradimo na tem … Heavy metal ni nikoli bil izjemno popularen žanr. Razen v 80-ih, ko je skoraj postal kaprica. Vedno je nekako brbotal v ozadju. Je eden tistih fenomenov, ki bo vedno prisoten. Ne glede na to, kakšno je mnenje o tej glasbi … Iskreno, če slučajno izgine, ni ničesar, kar bi ga lahko nadomestilo. Vedno bo tu. Vsake toliko nekako izbruhne in spet ponikne, ampak ohranja ustaljeno pot vse od spočetja naprej, od poznih 70-ih, bi rekel, ko se je žanr definiral.GORJANEC: Popolnoma se strinjam. Omenil si albume Turbo, Ram it Down in Painkiller, kar je tudi moje naslednje vprašanje. Kakšen je tvoj pogled na to obdobje vaše ustvarjalne zgodovine? Ste zavedno, namerno spremenili zvočno usmeritev ali je do tega prišlo po naravni poti z razvojem teh treh albumov?IAN: Oboje po malem. Vedno smo z vsakim albumom in vsako turnejo želeli iti korak dlje. Poskušali smo vnesti nekaj novega. Upam, da boljšega. Z albumom Defenders of the Faith smo dosegli skoraj konec ogromne poti in iskali smo nekaj novega, po drugi strani pa smo uporabili že vse možno. Pojavili so se keytarji in šli smo po tej poti. Morda smo malo pretiravali, hehe.Zato so bili odzivi mešani. Ampak vseeno smo vztrajali. Turbo je dober album, je stalnica na naših koncertih in še danes ga obožujem. Vendar je bil slepa ulica in nismo ga mogli razvijati naprej. Zato smo se z albumom Ram it Down obrnili v tršo smer. Kot rečeno, se je z albumom Painkiller, ko se nam je pridružil Scott, to še stopnjevalo. Z njegovimi tehnikami igranja bobnov smo lahko počeli stvari, ki jih prej nismo mogli. Ne kritiziram Dava Hollanda. Bil je odličen, zanesljiv rock bobnar, tudi dober tehnični bobnar. Vendar ni imel tehnike za dvojni bas, kot jo ima Scott. Scott je čudovit bobnar, verjetno najboljši bobnar v heavy metalu, če gledamo na dolgi rok.GORJANEC: Omenila sva, da se vaši albumi stilsko kar precej razlikujejo. Kateri album oziroma albumi so ti najbolj pri srcu in zakaj?IAN: Moj najljubši album je verjetno prav Defenders of the Faith. Ker je bil vrhunec tistega obdobja. In pa seveda Firepower. Lahko vprašaš katerega koli glasbenika, kateri je njegov najljubši album, in vsak bo odgovoril, da novi, hehe. Že zato, ker za ustvarjanje in snemanje porabiš več mesecev. Vendar v tem primeru iskreno verjamem, da je to najboljši album, kar smo jih ustvarili do danes. Upam, da jih bo sledilo še več.GORJANEC: Ker prodaja albumov upada, vse manj bandov izdaja albume. Vseeno pa Judas Priest še vedno redno izdajate nov material. Omenil si Firepower, ki je izšel pred dobrimi tremi leti, se mi zdi.IAN: Da, res je.GORJANEC: Moje vprašanje se nanaša na pisanje glasbe. Kdo ima pri tem glavno besedo te dni?IAN: Običajno so to bili Glenn, Ken in Rob, te dni pa Glenn, Richie in Rob. Oni opravijo večji del pisanja. S Scottom prispevava kakšen predlog, ko je treba uskladiti basovske linije in ritmične vzorce bobnov. Večino ustvarjalnosti pa prispevajo oni. To počnejo tudi zdaj, v studiu že sestavljajo nov material za naslednji album.GORJANEC: Kakšen pa je ta material? Nam ga lahko morda malo opišeš?IAN: Novi material? Trenutno sledi smeri albuma Firepower. Je še zgodaj, šele začeli smo sestavljati ideje. Ampak zelo mu je podoben. Seveda bomo poskušali preseči Firepower. Ne vem, če nam bo uspelo, ampak vseeno bomo poskusili. Upam, da nam bo uspelo in bomo ljudem zagotovili nov metal, da ga bodo lahko poslušali. Albuma se že veselimo, trenutno zveni odlično. Material je res zelo močen. Po naslednji turneji se bomo zaprli v studio in začeli s snemanjem.GORJANEC: Super, komaj čakam! Eden od nekdanjih članov je zadnje čase dokaj aktiven. Pred nekaj leti je K. K. Downing rekel, da se je uradno glasbeno upokojil, zadnje čase pa ima veliko povedati v zvezi z bandom Judas Priest in je celo ustanovil svojo skupino KK's Priest. Kaj meniš o njegovih komentarjih in ali imajo sploh kaj veljave pri članih zasedbe Judas Priest?IAN: Veseli me, da spet igra. To mu gre najbolje, po tem je poznan. Želim mu vso srečo pri tem. Upam, da mu uspe. O tem, da bi se vrnil k nam, je bilo že veliko povedanega, ampak kot zasedba smo se ustalili. Že takrat to ni bilo izvedljivo, tudi zdaj ni. Kdo ve, kaj bo v prihodnje. Nikoli ne reci nikoli. Ampak trenutno bomo nadaljevali tako in Ken se zdaj ukvarja s svojim projektom, kar mu iskreno privoščim. Resnično upam, da bo vztrajal.GORJANEC: Misliš, da je uspeh albuma Firepower kako vplival na to, da se je vrnil na sceno?IAN: Precej verjetno. Morda je ponovno pognal kri po njegovi ustvarjalni žilici, mu povrnil motivacijo in entuziazem. Da, morda je povezano s tem.GORJANEC: Glede na to, da ste eden največjih metal bandov v zgodovini, sem prepričan, da naše poslušalce zanima, kako sestavite setlisto? Kakšna je formula zanjo pri Judas Priest?IAN: Z vsakim albumom je težje. Ampak imamo nekaj pesmi, ki jih fani obožujejo in jih moramo ohraniti na seznamu. Preostanek preprosto oblikujemo okoli teh pesmi. Poskušamo najti prostor tudi za nove pesmi. Z vsakim novim albumom, vsako novo pesmijo se je treba odpovedati pesmi, ki je nekomu najljubša. Tukaj tiči problem. Ampak po najboljših močeh se trudimo ustvariti dobro mešanico starega in novega materiala. Mislim, da smo do zdaj nekako zadovoljili vsakogar. Verjetno je kdaj kdo pogodrnjal, ker smo izpustili kakšno pesem, ampak tako pač je z novimi albumi. Ko dodaš nov album, želiš nove stvari tudi igrati. Obožuješ jih. Kot sem rekel, v album vlagaš svoje srce in dušo tudi več let. Hočeš igrati čim več novih pesmi. Zdaj album že nekaj časa preigravamo, zato lahko opustimo nekaj novih pesmi in vrnemo kakšno staro. Ko igraš že petdeset let in izdaš osemnajst albumov, to pomeni, da je setlista že polna, če z vsakega albuma odigraš po eno pesem.Novo setlisto že sestavljamo. Najbolj priljubljene pesmi bodo na njej, poskusili pa bomo vključiti tudi nekaj manj znanih, ki jih nismo igrali že nekaj časa. Da malo premešamo stvari.GORJANEC: Tukaj, v Sloveniji, že težko pričakujemo julijski koncert v drugem letu. Želiš slovenskim oboževalcem, ki bodo prišli na koncert, še kaj povedati?IAN: Da, veseli nas, da se bomo vrnili. Koncert vam bo sigurno všeč. Produkcija je čisto nova. Na odru bo veliko presenečenj. Setlista bo odličen izbor novih in starih pesmi, ko jo zaključimo, hehe. Komaj čakamo, da se vrnemo in spet zaigramo za vas. Radi prihajamo k vam.GORJANEC: Super! Upamo, da nas boste v bodoče pogosteje obiskali.IAN: Upajmo, da! Kar nekaj časa nas ni bilo …GORJANEC: Nekaj desetletij, hehe.IAN: Da, hehe. Ampak zdaj smo prebili led. V to turnejo ste trdno vključeni, ne boste se nas znebili tako zlahka, hehe.GORJANEC: Odlično! Hvala, ker si bil danes moj gost. Želim vam veliko uspeha z novim albumom in turnejo. Veseli me in počaščen sem, da sva se lahko pogovarjala.IAN: Hvala lepa, cenim to. Se že veselimo, da se bomo videli.